Ob Norwegian Wood Beatlov, ki jo sliši med pristajanjem letala, se vnovič spomni na jesenski travnik iz davnega leta 1969. A tokrat gre s spominjanjem do konca – obljubil ji je, da je ne bo nikdar pozabil, leta pa tečejo in podobe bledijo. Spominjanje je obenem edini način, da razčisti s trpkostjo, ki so mu jo pustila leta študija v Tokiu. Bili so nemirni časi. Študentje so okupirali univerze in v zraku so odzvanjali kriki o reformah in svobodi. Vendar se ga evforija upora ni dotaknila. Tōru Watanabe je bil tih in osamljen mladenič. Osamljen zaradi izgube edinega prijatelja in osamljen v družbi, ki mu je bila tuja. Prebiral je klasike zahodne literature, poslušal rock'n'roll in jazz. In bila so dekleta, bilo je iskanje ljubezni, bila je Naoko, dekle pokojnega prijatelja, in bila je Midori...