Piše se leto 1988 in mlada ženska po imenu France se prvič v življenju vrača v Kamerun, kjer je, tako vsaj misli, preživela lepo in nedolžno otroštvo. Med odraščanjem v nekdanji francoski koloniji v 50. letih je njena družina živela v razkošju in ignoranci. Kot majhna deklica se ni zavedala družbenih napetosti med kolonialističnimi gospodarji in podrejenimi domačini. Skozi spomine na stoičnega in vselej potrpežljivega družinskega služabnika Protéeja, ki je bil dekličin varuh in zaveznik, na novo odkrije te napetosti, pa tudi tiho trpljenje zaradi prepovedane ljubezni v odnosu med materjo in Protéejem. To je temeljno delo francoske postkolonialne kinematografije, eden od ključnih francoskih filmov, ki so kritično obravnavali francosko kolonialno preteklost. To je zgodba o prepovedani ljubezni in potlačeni strasti, zgodba o rasizmu in njegovem uničujočem vplivu na človeška življenja.