Albert je star moški v invalidskem vozičku, cinik, kolerik, rasist. Živi v Trstu v velikem stanovanju ter v samoti drobcev svojega obsesivnega spomina, v katerem prebivajo njegovi nerazrešeni odnosi z družino, od katere se je že pred leti oddaljil. Njegov stik z realnostjo predstavljata na eni strani Ida, izobražena ženska srednjih let, ki se dvakrat na teden pripelje iz Istre, da mu pospravi, skuha in da ga umije ter na drugi občasno gledanje skozi okno. Tega dne se Albertovo in Idino sobivanje prične z Albertovim tečnarjenjem in se nadaljuje z vse večjim cinizmom in grobimi izpadi. Ida prenaša njegovo obnašanje dostojanstveno in mirno, toda Albertova hudobija se še bolj razbohoti.