Leta 1996 sta Vanja Furlan in Tomaž Humar po sedmih dneh izjemno težkega vzpona uspela po severozahodni steni doseči vrh Ama Dablama v Nepalu. Zvonko Požgaj, njihova edina povezava z dolino, je spremljal dogajanje iz baznega tabora, jih vodil in spodbujal k prečkanju emetra, hkrati pa skrbno zapisoval in zapisoval vse, kar se je dogajalo v teh dramatičnih dneh. Film o izginotju, času, smrtnosti, spominu in večnosti človeškega duha se poklanja enemu največjih dosežkov slovenskega alpinizma v svetu in je posvečen Vanji Furlan in Tomažu Humarju.