Juan je sramežljiv in neroden petdesetletnik, ki je zaposlen kot stražar v zaporu. Na ekranih spremlja dogajanje v zaporu in skupnih prostorih. Tako opazi Berto, okoli petdeset let staro mater, ki prihaja obiskovat sina zapornika. Čeprav se nikoli nista srečala, osamljeni Juan začuti privlačnost, zaradi katere ne more odvrniti pogleda od nje. Berta večino časa prebije doma, pri hudo bolnem možu, ki se ne more premikati. Ko pa obiskuje svojega odtujenega in depresivnega sina v zaporu, je nesrečna zaradi njega. Juan, ki jo sicer vidi na avtobusu in na ekranu, kadar je na obisku, se ji dolgo ne približa. Nekega dne pa le zbere pogum, se začne pogovarjati z njo in samega sebe preseneti z lažjo, ki jo ponudi Berti kot najbolj naravno resnico; da ima tudi on hči, Josefino, zaprto v istem zaporu, le da na ženskem oddelku, in da bi si lahko mlada dva dopisovala ter tako premagala osamljenost in depresijo …