Antoine, petdesetletni profesor zgodovine, nenadoma odkrije, da je njegov sluh opešal. V zbornici se zdi odsoten, kakor da ga zadeve, skupne profesorjem in dijakom, ne zanimajo več. Kolegi mu to očitajo, saj hibo skriva pred vsemi. Zaradi nje postaja vse bolj samotarski in je na dobri poti, da postane čudak. Temu primerno je njegovo vedenje; v svojem stanovanju glasbo navije do konca in s tem vrže iz tira sosedo Claire, ki hrepeni po umirjenem, uravnoteženem življenju in trenutno živi pri svoji sestri Leni, Antoinovi sosedi. Pred letom je Claire izgubila moža. Skupaj s travmatizirano hčerko, ki noče govoriti, sta zapustili dom, poln bolečih spominov, in sedaj sta nastanjeni pri Leni. Še sreča, kajti Antoine se je odločil živeti v svojem mehurčku, skrit pred ljudmi in zadregami, ki jih poraja gluhota. Slušni aparat mu nekoliko olajša življenje, vendar pred sodelavci in dijaki še naprej skriva svojo težavo.