Johan Grande se je rodil kot sin norveškega borca za neodvisnost norveških otokov pod nacistično okupacijo med drugo svetovno vojno. Johanov oče se je proti Nemcem boril kot miner ali bombaš. V njegovi družbi so pokale eksplozije kot za stavo. Z ženo sta na primer hodila na sprehode in se zabavala z eksplozijami, ki sta jih povzročala. Neka vojna operacija v zalivu pa je bila za starše usodna. Razneslo ju je na koščke in Johan je postal sirota. Toda tolažbo je našel pri vrstnici Solvor, s katero sta bila zaljubljena. Johan in Solvor sta po očetovi tragični smrti nadaljevala njegovo delo in prirejala eksplozije z njegovim dinamitom, a se je tudi njima kmalu pripetila nesreča. Iznakažena Solvor je ostala priklenjena na invalidski voziček. Johana so zaradi dogodka skoraj vsi sovražili, in ko je odrastel, je moral stran. Šel je v Združene države, tam pa so njegovo poznavanje eksplozivov potrebovali in zanj tudi pošteno plačali. Toda po dolgem času se je vrnil domov.