Natalia je redovnica iz odmaknjenega ruskega samostana, ki se po 17 letih od terorističnega napada vrne v gledališče Dubravka v Moskvi. Tja so jo poslali, da bi priredila spominsko srečanje v počastitev žrtev strašnega dogodka, ki se je zgodil oktobra 2002. Očitno je, da sta bili Natalia in njena družina očividki napada. Organizatorji in udeleženci komemoracije oz. "konference", kakor so morali reči temu srečanju, so zdaj skoraj pozabljeni in zdijo se bolj v breme preostali družbi. Kakor so dogodke opisali nekateri med udeleženci tistega večera, so zgodbo navdihnili predvsem temačni dogodki in Natalijina osebna zgodba.